Sence nad Balkanom so trojček Dragana Bjelogrlića, s katerim je v rodni Srbiji in na
širšem prostoru nekdanje skupne države požel veliko odobravanja. Zadeve se je
lotil kot režiser, scenarist in glavni igralec, inšpektor Andra Tanasijević
"Tane". Prste vmes smo imeli, poleg ostalih igralcev iz nekdaj
skupnega prostora, tudi Slovenci, na čelu z Magnificom, ki je za serijo spisal
glasbo, in Sebastianom Cavazzo – ali, "piši kao što govoriš",
Sebastijanom Kavaco –, kateremu je stranska vloga, če gre verjeti medijem,
prinesla večno slavo ...
Koprodukcija
je časovno postavljena v leto 1928, krajevno pa v Kraljevino Srbov, Hrvatov in
Slovencev, predhodnico kasnejše Kraljevine Jugoslavije. Glavne motive
predstavljajo 1. svetovna vojna, oktobrska revolucija, komunizem,
separatistične težnje, trgovanje z makovimi derivati ... pa tudi teme po vzorcu
zgodovinske fikcije, kot so podtalne (prostozidarske) organizacije in
izgubljeni simboli. Zanimiva je raba resničnih zgodovinskih osebnosti, ki so
krojile zgodovino časa in prostora. Tako se, med drugimi, pojavijo ministrski
predsednik Petar Živković, vohun Mustafa Golubić, general Pyotr Wrangel, princ
Đorđe Karađorđević, advokat Ante Pavelić, profesor Archibald Reiss in –
referenca ni ostala neopažena – Kiro Gligorov, kasneje prvi predsednik
Republike Makedonije. Seveda so tu še liki, ki so bodisi popolnoma izmišljeni
bodisi temeljijo na karikiranem prikazu dejanskih ljudi.
Prav igralci
so največ, kar lahko serija ponudi. Neverjetno je, kakšne talente premore šola
nekdanje skupne države in prav komično je opazovati, kako cel svet spremlja
oskarje, kjer je za glavno moško vlogo nominiran nek Timothée Chalamet, pravi
palček v primerjavi z igralci tipa Vojislav "Voja" Brajović. Resda si
je Bjelogrlić zagotovil osrednjo vlogo, v kateri se odreže povsem solidno,
vendar se z epizodami zvrsti ogromno igralcev, ki pustijo še boljši vtis. Tu so
Andrija Kuzmanović v vlogi inšpektorja Pletikosića, Nenad Jezdić kot Krojač,
glavni negativec Gordan Kičić, Nebojša Dugalić (Živković), vedno izvrstni Srđan
"Žika" Todorović, Makedonca Toni Mihajlovski in Nikola Ristanovski,
dolgo odsotni Žarko Laušević (princ Đorđe), Bojan Navojec (Pavelić) ... Vsak
premore svojo temno (oz. svetlo, odvisno od lika) plat, kar je, ob stopnjevanju
napetosti proti koncu, ena glavnih dramaturških značilnosti aktualne televizijske
produkcije.
Serija se
kljub ambicioznosti ni zapletla sama vase, saj scenarij vseskozi ostaja
kompleksen, a jasen, dobro pa mu služi tudi svojski balkanski humor. Premore
sicer nekaj lukenj in klišejev, predvsem pa je gledalčeva izkušnja mnogokrat
odvisna od t.i. "suspension of disbelief". Z opijem opijajoči se
inšpektor Tanasijević je že prvi kliše – spomnimo se samo Fredericka Abberlinea
Iz pekla ali pa Kirurga Johna W. Thackeryja. Težko verjamemo neustavljivi možatosti
nizkoraslega Bjelogrlića, ki je svojo vlogo spretno izkoristil tudi za to, da
se je malo pocrkljal z mlado in lepo Marijo Bergam oz. ddr. Majo Davidović,
katere intelekt ter fatalnost le stežka kupimo. Ko smo že pri neprepričljivih
igralskih predstavah, naj omenimo lik Sebastiana Cavazze, Gabriela Mahta, čigar
pretirano raskavi (na)glas prej spada v reklamo za Schweppes,
"prekaša" pa ga morda edino Jana Stojanovska, nekdanja makedonska
miss, v vlogi Jovane.
Pilotna
epizoda je bila pač pilotna epizoda, namenjena temu, da pritegne čim več
gledalcev, budžet pa je pač budžet in kot tak omejen. No, vsaj na Balkanu, pa
čeprav gre za koprodukcijo. To se pozna tudi pri bornem naboru zunanjih
snemalnih lokacij, saj se Beograd nikakor ne zdi, kot pravi Mirić,
"velemesto". Jatagan mala bolj kot zlovešča četrt deluje vasica,
prostor pred policijsko postajo pa je precej provizoričen. Strelski prizori so
revni in zanašajoči se na počasne posnetke, po drugi strani pa je preveč očitna
tudi raba posebnih vizualnih efektov, vendar produkcijske rezerve nikakor niso
nekaj, kar bi pri zdravi pameti seriji lahko očitali.
Čeprav
določeni liki dobijo epiloge, zgodba ostaja odprta, kar je jasno tudi ob
obvestilu/naznanilu "konec PRVE sezone". Lekarnar je po zaslugi sil z
vrha prišel še dlje in obljubil maščevanje vpletenim v njegovo aretacijo, še
vedno pa čakamo na pojav kralja Aleksandra, saj bo priprava njegovega atentata
bržkone ena osrednjih tem že potrjene druge sezone, ki naj bi luč sveta (?)
ugledala prihodnje leto. Bjelogrlić namerava dogajanje pripeljati do začetka
druge svetovne vojne, tako da nam glede manka pestrosti nikakor ni potrebno
skrbeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar